• PLASMA GRAIN

Akronim PLASMA GRAIN predstavlja pilotni/demonstracijski projekt, ki je uvrščen znotraj Slovenske Strategije Pametne Specializacije S4 in je skladen s strateškim razvojno-inovacijskim partnerstvom Hrana (SRIP Hrana). Projekt Plasma grain primarno prispeva k doseganju specifičnega cilja »Spodbuditi trajnostno pridelavo hrane vrhunske kakovosti s povezanim poslovnim modelom, ki bo integriral institucije znanja s proizvajalci in gospodarskimi subjekti vzdolž celotne verige vrednosti, vključno z razvojem novih modelov trženja na domačem, evropskem in globalnem trgu«. Z uporabo plazemske tehnologije, in situ mobilnih zmožnosti in inteligentnih sistemov varnega vodenja odgovarja tudi na cilje prednostnega področja »(S)INDUSTIJA 4.0« in DIGITALNO.

Glavni izziv projekta je v roku treh let implementirati plazemsko tehnologijo v kmetijski sektor. Tehnologija s plazemsko obdelavo je bila do danes uspešno uporabljena že v industriji (površinska obdelava kovin), v kmetijstvu pa še ni bila uporabljena v širšem obsegu. Poskusi s plazemsko tehnologijo v rastlinski pridelavi se danes še vedno nahajajo na znanstveno-raziskovalni ravni, vendar pa rezultati že opravljenih študij potrjujejo velik potencial uporabe plazme kot sredstva za dezinfekcijo (ostranitev patogenih gliv, bakterij in virusov) kmetijskih pridelkov. Poleg tega se je izkazalo, da lahko uporaba plazemske tehnologije pomembno prispeva k znižanju stopnje kontaminiranosti s strupi, ki jih proizvajajo glive, imenovani mikotoksini.

Uporaba plazemske tehnologije predstavlja veliko poslovno priložnost v kmetijstvu. Direktiva 128/2009/ES v 14. členu nalaga državam članicam, da sprejmejo nacionalne akcijske programe za zmanjšanje odvisnosti od uporabe FFS. To pomeni strateško poslovno priložnost za okolju prijazne instantne rešitve v agroživilstvu, kar uporaba plazemske obdelave zrnja/semena je. Danes se plazemska tehnologija še nikjer na svetu ne uporablja za razkuževanje zrnja/semen. Uspešno zaključen projekt bo prvi na svetu ponudil delujoč plazemski reaktor za obdelavo semen žit in stročnic, testiranv realnem okolju, demonstriran in pripravljen za komercializacijo. Reaktor bo hkrati tudi mobilen.

Projekt Plasma grain je sestavljen iz dveh sklopov. Namen 1. sklopa (pilot) je eksperimentalni razvoj mobilnega nizkotlačnega plazemskega reaktorja (v nadaljevanju: plazemski reaktor). Specifični cilj 2. sklopa (demonstracija) je na transparenten način demonstrirati plazemsko obdelavo žit in stročnic (odstraniti glivična obolenja, bakterije, viruse in toksine) v realnem okolju (neposredno na njivi) in vpeljava na trg.

Za izvedbo projektnih aktivnosti, ki se odvijajo od 1.6.2019 do 31.5.2022  skrbi osem kompatibilnih partnerjev, ki so bili v konzorcij uvrščeni na osnovi doseženih referenc in svojih kompetenc.

Med osmimi partnerji je 6 podjetij (INTERKORN d.o.o., ŽIPO LENART d.o.o., BIJOL d.o.o., INDUKTIO d.o.o., SIBRO d.o.o. in FLAWLESS, d.o.o.), 1 blockchain startup podjetje (POLIGRAM d.o.o.) in 1 socialno podjetje (PERMAKULTURNI INŠTITUT MARIBOR so.p.).

Vsak partner je vodilni na področju, ki ga pokriva. Razpolaga s teoretičnimi in praktičnimi znanji, potrebnimi za izvedbo projekta. Dopolnjujejo se vsebinsko, kadrovsko in finančno.

BIJOL, INDUKTIO in SIBRO bodo pri izdelavi plazemskega reaktorja (področje konstruiranja, procesnega strojništva, elektronike) tesno sodelovali s POLIGRAM (računalništvo, aplikacija). Plazemski reaktor in postopek obdelave s plazmo bo optimiran na podlagi analiz ustreznosti zrnja/semena, kar bodo testirali ŽIPO, PI in INTERKORN (biologija, biotehnologija, živalska produkcija) in mnenja javnosti preko komunikacijske platforme, ki jo bo vzpostavil FLAWLESS. Na podlagi skupnih rezultatov bo konzorcij razvil dodatne rešitve in jih ponovno preizkusili. Pri razvijanju plazemskega reaktorja bodo sodelovali zaposleni pri partnerjih, strokovna in širša javnost.

Pilotni/demonstracijski projekt Plasma grain dosega širši družbeni vpliv skozi svojo trajnostno naravnanost. Okoljska trajnost projekta Plasma grain se izraža skozi povečanje tako imenovanih »brownfield«investicij v agroživilstvu. V praksi to pomeni, da bo uvedba plazemske tehnologije v splošno kmetijsko pridelavo med drugim omogočila tudi kakovostnejšo in naravi prijaznejše skladiščenje kmetijskih pridelkov.

Uvajanje plazemske tehnologije v rastlinsko pridelavo bo imelo dolgoročne pozitivne učinke na okoljsko trajnost. V projektu Plasma grain se bo obremenitve, ki jih povzročata kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija zmanjšalo na več načinov. Med drugim z:

  • 10% manj zavrženega semena zaradi razkuževanja s plazmo pred setvijo,
  • 15% zmanjšanje kala pri obdelavi zrnja pri uporabnikih (mlinarji),
  • preprečitev širjenja bolezni s semeni,
  • ničen negativni vpliv na okolje (pri plazemski tehnologiji ne gre za nanos nobenih snovi, pri tretiranju bodo uporabljene samo ekološke in dovoljene snovi),
  • zmanjšanje onesnaženja naravnih virov z zmanjšanjem vnosa FFS (za 9%) zaradi dezinfekcije in detoksikacije ter
  • ne bo odpadnih snovi.