Plazemska obdelava semenskega materiala je v svetu najnovejša metoda za razkuževanje semen, vendar je še precej nejasnosti z delovanjem omenjene čiste energije na različne rastlinske vrste in sorte.

V okviru projekta Plasma Grain se preučujejo plazemski parametri, s katerimi se razkužuje semena različnih rastlinskih vrst. Obdelava semen s plazmo je tehnologija, ki omogoča učinkovito obvladovanje bolezni in škodljivcev v pridelavi in skladiščenju pridelkov.

Predhodno plazemsko obdelanemu semenu se dodajo različni biološki pripravki, s ciljem zmanjšanja fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu. Mikrobna sestava bioloških pripravkov sestoji iz fungicidnih, bakteriocidnih, insekticidnih, repelentnih in biostimulativnih komponent. Za povečanje viabilnosti biotičnega pripravka se dodajajo osmoprotektanti. Rezultati raziskave so pokazali, da so semena, ki so bila tretirana z dodanim polisaharidom imela hitrejši mladostni razvoj rastline, kot v primerjavi s kontrolo (neobdelanim semenom).

Raziskovalna dejavnost projekta Plasma Grain poteka v kontroliranih pogojih in prav tako v realnem okolju. Preučujejo se različne sorte, hibridi rastlinskih vrst, katerih semena so bila pred setvijo plazemsko razkužena.

Med vrsto laboratorijskih poskusov se je izvedel tudi sušni stres test na pšenici, koruzi in fižolu. Cilj poskusa je ovrednotiti vpliv plazemske obdelave semena na posledice pomanjkanja vode v najzgodnejši fazi rasti. Rezultati so pokazali, da plazemska obdelava semena vpliva na hitrejšo rast korenin v neugodnih razmerah, v primerjavi s semeni, ki so obdelana s konvencionalnimi pripravki.

Pri pšenici, katero seme je bilo predhodno plazemsko razkuženo, smo v neugodnih razmerah izmerili za 24 % obsežnejši koreninski sistem, kot v primerjavi s koreninskim sistemom konvencionalne pšenice. Rezultati so pokazali hitrejše razraščanje koreninskega sistema pri predhodno plazemsko razkuženi koruzi za 25 %, pri fižolu pa za 8 %.

Plazemsko obdelan in neobdelan fižol pri 75 % zalivanju.

 

Na poljih se spremlja razvoj, rast rastlin in končni pridelek.

Izpostavljamo poskus s pšenico, kjer se je na parceli, ki je bila zasejana s plazemsko razkuženim semenom, v povprečju pridelala enaka količina zrnja kot na parceli, kjer je bila posejana konvencionalno obdelana pšenica.

Poskusi s plazemsko tehnologijo v rastlinski pridelavi, se danes še vedno nahajajo na znanstveno-raziskovalni ravni, vendar pa rezultati že opravljenih študij potrjujejo velik potencial uporabe plazme kot sredstva za dezinfekcijo (ostranitev patogenih gliv in bakterij) kmetijskih pridelkov.

Razvoj ekološkega postopka tretiranja zrnja/semena, prilagojenega predhodnemu razkuževanju s plazmo, je okolju prijazna rešitev in strateška priložnost v agroživilstvu.

Setev poskusov s pšenico na poljih Žipo Lenart.