Metoda plazemske obdelave, postopek obdelave (razkuževanja) semenskega materiala, predstavlja nov mejnik v agroživilstvu.

Razkuževanje oz. tretiranje izbranega semenskega materiala s plazmo je hitro, ekonomično in brez onesnaževanja okolja. Dokazano je, da je plazma ekološko varna, cenejša ter vpliva na izboljšano kalitev in mladostni razvoj rastline (Filatova in sod., 2013).

Plazemsko razkuževanje semenskega materiala preprečuje prenos bolezni v povezavi s semenom in zagotavlja zaščito brez negativnega vpliva na kaljivost. Uporaba plazemske tehnologije oz. plazemsko sevanje je obdelava žit z določeno vrsto sevalne energije, imenovane ionizirajoče sevanje. Sevalna energija ima različne valovne dolžine in stopnje moči in izgine, ko se odstrani vir energije. Obsevanje žit se uporablja za namene razkuževanja, odstranjevanja škodljivih organizmov, izboljšanje kalivosti in zdravstvenega stanja semenskega materiala (Vujošević in drugi 2006).

Institut Jožef Stefan, Odsek za tehnologijo površin, Laboratorij za plazmo.

Institut Jožef Stefan, Odsek za tehnologijo površin, Laboratorij za plazmo.

Ne glede na vse narejene raziskave pa še vseeno ni določil, kako plazma vpliva na semena različnih vrst rastlin. Tako smo se v okviru projekta Plasma Grain lotili raziskave vpliva plazme na semenski material izbranih vrst žit in stročnic.

Plazmo na izbranih žitih in stročnicah uporabljamo kot sredstvo za dezinfekcijo kmetijskih pridelkov. Poleg tega se je izkazalo, da lahko uporaba plazemske tehnologije pomembno prispeva k znižanju stopnje kontaminiranosti s strupi, ki jih proizvajajo glive, imenovani mikotoksini.

Pomemben del projekta Plasma Grain predstavlja razvoj postopka tretiranja semenskega materiala izbranih vrst žit, prilagojenega predhodnemu plazemskemu razkuževanju. Gre za razvoj ekoplasti, ki semenu nudi dodatno zaščito (fungicidno, bakteriocidno, insekticidno, biostimulativno, odvračalno delovanje) ko pride v zemljo.

Pri razvoju ekoplasti strmimo k temu, da se večji del komponent na kemični osnovi zamenja z biološko aktivnimi snovmi. Z omenjenimi ukrepi sledimo ciljem Evropske unije za zmanjšanje odvisnosti od uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu.